»Dobro sadno žganje ne more biti poceni« tako se začne intervju z Majdo Debevec, ustanoviteljico akademije Spirit academy by Majda Debevc. In to drži kot pribito!

 

Za uvod naj povem, da me je k pisanju tega bloga prisililo dejstvo, da še vedno (pre)večkrat slišim slogan kot je »uh, ta šnopc je pa močan ker dobro zažge« in pa dejstvo, da ko si natočim kozarec dobre (alkoholne) pijače, pa naj bo to vino, pivo ali šilce dobrega žganja še več ur skupaj poslušam, da sem navaden pijanec in čutim ta nadležni pogled na svojem hrbtu.

Sedaj pa k zastavljeni temi..

Kljub temu, da imamo v Sloveniji bogato tradicijo žganjekuhe in vrsto odličnih sadnih žganih pijač le – te še vedno preveč enačimo s poceni, domače kuhanim sadnim žganjem, kot so sadjevec, brinjevec, viljamovka. Seveda ni nič narobe z dobrim domačim žganjem vendar moramo vedeti, da so žgane pijače več kot le ceneno sredstvo za prekomerno opijanje s katerim so v 20. letih prejšnjega stoletja svoje težave »reševali« predvsem v delavskem razredu. Pri nas še vedno velja slogan, da kdor spije več je večji car in na splošno se pitje alkoholnih pijač velikokrat povezuje le z zlorabo alkohola čeprav velikokrat temu ni tako.

Vendar pa se krivulja kulture in poznavanje žganih pijač se tudi pri nas počasi dviguje v pozitivno smer, kar dokazujejo tudi številne šole za sommelierje. Da bi še pripomogli k izboljšanju znanja in predvsem kulturi pitja bom v zapisu opisal osnove žganih pijač in upam, da s tem skromnim prispevkom pomagam še malo dvigniti kulturo pitja in poznavanja alkoholnih pijač.

Žgane pijače, ki jih bom v nadaljevanju tudi bolj podrobno predstavil razdelimo v več skupin:

  • Destilati iz grozdja oziroma vina (cognac, armagnac, brandy…), o tem si že lahko preberete tukaj zato bom to temo izpustil
  • Ostala žganja iz sadja (sadna žganja tj. sadjevec, viljamovka)
  • Destilati iz žita to so različne vrste in porekla viskijev (škotski, ameriški, irski, azijski in drugi)
  • Destilati iz drugih vrst sestavin (vodka, različni rumi)
  • Aromatizirane pijače in likerji (gin, grenčice, absint)

 

  • SADNA ŽGANJA

    Najbolj znano sadno žganje na slovenskem je verjetno »sadjevec«, ki se ga lahko pije samega kot aperitiv za spodbuditev teka, ali pa se ga uporablja za osnovo za ostale sadne likerje.

    Prvo mesto med sadnimi žganji verjetno pripada kraljici med hruškami viljamovki. Po izročilu velja, da dobrega destilarja prepoznaš po njegovi viljamovki. Pozabiti ne smemo niti na odlična žganja iz sliv, ki imajo prav tako posebno mesto v slovenski žganjekuhi.

  • OSTALA ŽGANJA

Kot pravi rek, da za vsako zdravilo rož’ca raste tako smo na slovenskem za skoraj vsako izmed teh rož našli način, da jo namočimo v kvalitetno žganje in iz tega napravimo tudi bolj »eksotične« okuse.

Kot prvega velja omeniti odlično žganje iz brinovih jagod t.j. brinjevec, pijača, ki je svoje mesto našlo v skoraj vsaki domači lekarni saj v zmernih količinah velja za odlično domače zdravilo pri številnih težavah. Za bolj »ne tradicionalne«  okuse pa moramo v majhno vasico na Gorenjskem v destilarno Krucefix kjer nikoli ne počivajo in so tako »nakuhali« odlično žganje bezga, macesna in med drugim tudi regrata.

 

Žganja blog epijače

Žganja

  • DESTILATI IZ ŽITA

Najbolj znana in prodajana pijača je seveda viski (angleško na Škotskem Whisky na Irskem Whiskey). Viski ima svoje korenine na Škotskem in Irskem. Izraz Whisky izhaja iz gelskega izraza »uisge/uisce beatha« kar pomeni »voda življenja«.

Večina viskijev je starana v hrastovih sodih, kjer dobi svojo značilno barvo in okus.

Na Škotskem so pred letom 1853 pridelovali izkjlučno Malt whisky za katerega velja, da je narejen izključno iz ječmena. Kasneje pa se je pojavil tudi blended whisky, ki je mešanica različnih vrst viskija kateri vsebuje 20 do 50 odstotkov malt whiskyja ostalo pa je grain whiskija, ki je narejen iz ostalih vrst žit (pšenice, koruze…) vendar je kot tak zelo lahek in bolj »praznega okusa« zato je kot tak skoraj neprimeren za samostojno pitje.

Single malt whisky mora prihajati samo iz ene žganjarne in je narejen izključno iz ječmena. Tradicija priprave je pri pripravi zelo pomembna zato nove kotle natančno izdelajo po meri starega – z vsemi njegovimi pomanjkljivostmi, vdrtinami in zaplatami vred.

Glavna značilnost ameriškega Bourbon  viskija je, da mora vsebovati vsaj 51 odstotkov sladu koruze, ostali slad pa je lahko iz ostalih žit.

Tennessee whisky je po okusu podoben bourbonu le, le da je vsebnost koruznega sladu točno določena in mora biti med 51 in 80 %. Poleg tega viski stara v sodih druge vrste hrasta in ga je pred polnitvijo potrebno hladno filtrirati preko 1,5 m debele plasti javorovega oglja.

Če je včasih veljalo, da mora vsak dober gostilničar na polici dober škotski viski danes to pobudo prevzemajo azijski viskiji, ki imajo precej več svobode in se okusi in aroma, tako kot pri vinu, razlikujejo po letnikih.

  • DESTILATI IZ DRUGIH VRST SESTAVIN

Med temi destilati sta najbolj poznana vodka za katero se pri pridelavi uporabljajo različne vrste surovin, ki vsebujejo ogljikove hidrate in pa rum, ki je destiliran iz sladkornega trsta.

Tradicionalno žito za izdelavo vodke je v vzhodni Evropi rž, na zahodu pa se po večini uporablja pšenica. V Ukrajini se že stoletja za pridelavo uporablja krompir kar pa naredi okus nekoliko težji in opaznejši kot pri vodkah iz žit.

Vodka je sama po sebi brezbarvna, nevtralnega okusa ter brez arom zato je odlična sestavina za številne koktajle.

Rum je ena izmed najstarejših pijač na svetu, ki jo povezujemo predvsem s pirati, pri nas pa velja, da se ga zliva le v potico. Vrhunski rum je daleč od tega saj ga po kakovosti in ceni lahko postavimo ob bok najboljšim konjakom in viskijem.

Med vedno bolj priljubljenimi pijačami v Sloveniji je tudi gin. Nekaj receptov s kuhanim ginom si preberite tukaj.

 

Rum, epijače blog

Rum

 

  • LIKERJI

Likerji so aromatizirane žgane pijače, ki vsebujejo najmanj 15% alkohola in 100g sladkorja na liter. Za likerje se lahko uporabi veliko različnega sadja in zelišč, kateri bo vsak po svoje dodal svojo aromo in okus ter s tem dodano vrednost. Najpogostejša osnova za liker je seveda dobro sadno žganje saj ima najbolj nevtralni okus ter se odlično dopolnjuje z ostalimi okusi. Najbolj znane domače grenčice, ki ne smeta manjkati v domači lekarni, lahko štejemo orehovec in smrekov liker.

Nekoč celo prepovedana pijača, absint, znana tudi kot zelena vila je svoje mesto pod soncem našla predvsem pri umetnikih, kiparjih in pisateljih. Ta močna, aromatična pijača z visoko vsebnostjo alkohola je rezultat maceracije različnih vrst zelišč in začimb med katerima prevladujeta pelin ter janež.

Likerji

Likerji