Blog o žganih pijačah

Dobro sadno žganje ne more biti poceni in to drži kot pribito!

Kljub temu, da imamo v Sloveniji bogato tradicijo žganjekuhe in vrsto odličnih sadnih žganih pijač le – te še vedno preveč enačimo s poceni, domače kuhanim sadnim žganjem, kot so sadjevec, brinjevec, viljamovka. Seveda ni nič narobe z dobrim domačim žganjem vendar moramo vedeti, da so žgane pijače več kot le ceneno sredstvo za prekomerno opijanje s katerim so v 20. letih prejšnjega stoletja svoje težave »reševali« predvsem v delavskem razredu. Pri nas še vedno velja slogan, da kdor spije več je večji car in na splošno se pitje alkoholnih pijač velikokrat povezuje le z zlorabo alkohola čeprav velikokrat temu ni tako.

Vendar pa se krivulja kulture in poznavanje žganih pijač se tudi pri nas počasi dviguje v pozitivno smer, kar dokazujejo tudi številne šole za sommelierje. Da bi še pripomogli k izboljšanju znanja in predvsem kulturi pitja bom v zapisu opisal osnove žganih pijač in upam, da s tem skromnim prispevkom pomagam še malo dvigniti kulturo pitja in poznavanja alkoholnih pijač.

Vrste žganih pijač

  • Destilati iz grozdja oziroma vina (cognac, armagnac, brandy…), o tem si že lahko preberete tukaj zato bom to temo izpustil
  • Ostala žganja iz sadja (sadna žganja tj. sadjevec, viljamovka)
  • Destilati iz žita to so različne vrste in porekla viskijev (škotski, ameriški, irski, azijski in drugi)
  • Destilati iz drugih vrst sestavin (vodka, različni rumi, tekila)
  • Aromatizirane pijače in likerji (gin, grenčice, absint)

Sadna žganja

Najbolj znano sadno žganje na slovenskem je verjetno »sadjevec«, ki se ga lahko pije samega kot aperitiv za spodbuditev teka, ali pa se ga uporablja za osnovo za ostale sadne likerje. Prvo mesto med sadnimi žganji verjetno pripada kraljici med hruškami viljamovki. Po izročilu velja, da dobrega destilarja prepoznaš po njegovi viljamovki. Pozabiti ne smemo niti na odlična žganja iz sliv, ki imajo prav tako posebno mesto v slovenski žganjekuhi.

Kot pravi rek, da za vsako zdravilo rož’ca raste tako smo na slovenskem za skoraj vsako izmed teh rož našli način, da jo namočimo v kvalitetno žganje in iz tega napravimo tudi bolj »eksotične« okuse.

Kot prvega velja omeniti odlično žganje iz brinovih jagod t.j. brinjevec, pijača, ki je svoje mesto našlo v skoraj vsaki domači lekarni saj v zmernih količinah velja za odlično domače zdravilo pri številnih težavah. Za bolj »ne tradicionalne«  okuse pa moramo v majhno vasico na Gorenjskem v destilarno Krucefix kjer nikoli ne počivajo in so tako »nakuhali« odlično žganje bezga, macesna in med drugim tudi regrata.

Destilati iz žita

Najbolj znana in prodajana pijača je seveda viski (angleško na Škotskem Whisky na Irskem Whiskey). Viski ima svoje korenine na Škotskem in Irskem. Izraz Whisky izhaja iz gelskega izraza »uisge/uisce beatha« kar pomeni »voda življenja«.

Večina viskijev je starana v hrastovih sodih, kjer dobi svojo značilno barvo in okus.

Na Škotskem so pred letom 1853 pridelovali izkjlučno Malt whisky za katerega velja, da je narejen izključno iz ječmena. Kasneje pa se je pojavil tudi blended whisky, ki je mešanica različnih vrst viskija kateri vsebuje 20 do 50 odstotkov malt whiskyja ostalo pa je grain whiskija, ki je narejen iz ostalih vrst žit (pšenice, koruze…) vendar je kot tak zelo lahek in bolj »praznega okusa« zato je kot tak skoraj neprimeren za samostojno pitje.

Single malt whisky mora prihajati samo iz ene žganjarne in je narejen izključno iz ječmena. Tradicija priprave je pri pripravi zelo pomembna zato nove kotle natančno izdelajo po meri starega – z vsemi njegovimi pomanjkljivostmi, vdrtinami in zaplatami vred.

Glavna značilnost ameriškega Bourbon  viskija je, da mora vsebovati vsaj 51 odstotkov sladu koruze, ostali slad pa je lahko iz ostalih žit.

Tennessee whisky je po okusu podoben bourbonu le, le da je vsebnost koruznega sladu točno določena in mora biti med 51 in 80 %. Poleg tega viski stara v sodih druge vrste hrasta in ga je pred polnitvijo potrebno hladno filtrirati preko 1,5 m debele plasti javorovega oglja.

Če je včasih veljalo, da mora vsak dober gostilničar na polici dober škotski viski danes to pobudo prevzemajo azijski viskiji, ki imajo precej več svobode in se okusi in aroma, tako kot pri vinu, razlikujejo po letnikih.

Več o viskijih si preberite na blogu tukaj.

Destilati iz drugih vrst sestavin

Med temi destilati sta najbolj poznana vodka za katero se pri pridelavi uporabljajo različne vrste surovin, ki vsebujejo ogljikove hidrate in pa rum, ki je destiliran iz sladkornega trsta.

Tradicionalno žito za izdelavo vodke je v vzhodni Evropi rž, na zahodu pa se po večini uporablja pšenica. V Ukrajini se že stoletja za pridelavo uporablja krompir kar pa naredi okus nekoliko težji in opaznejši kot pri vodkah iz žit.

Vodka je sama po sebi brezbarvna, nevtralnega okusa ter brez arom zato je odlična sestavina za številne koktajle.

Rum je ena izmed najstarejših pijač na svetu, ki jo povezujemo predvsem s pirati, pri nas pa velja, da se ga zliva le v potico. Vrhunski rum je daleč od tega saj ga po kakovosti in ceni lahko postavimo ob bok najboljšim konjakom in viskijem.

Nekoč celo prepovedana pijača, absint, znana tudi kot zelena vila je svoje mesto pod soncem našla predvsem pri umetnikih, kiparjih in pisateljih. Ta močna, aromatična pijača z visoko vsebnostjo alkohola je rezultat maceracije različnih vrst zelišč in začimb med katerima prevladujeta pelin ter janež.

Med vedno bolj priljubljenimi pijačami v Sloveniji je tudi gin.

Poseben blog o brinu, skrivnostnemu zdravilcu iz narave si lahko prberete tukaj.

Več informacij o ginu in njegovi zgodovini pa najdete na tej povezavi.

Vodka

Vodka je destilirana alkoholna pijača, bistra in brezbarvna ter brez določene arome ali okusa, z najmanj 37,5% alkohola. Zaradi svojega nevtralnega okusa se kot osnova uporablja v številnih koktajlih, ki vsebujejo alkoholne pijače. Vodko je praktično mogoče izdelati in drozge najcenejših  in najlažje dostopnih surovin, primernih za fermentacijo. Tradicionalno sta se v Rusiji in poljskem uporabljala žitna zrna, pozneje pa so tam in tudi v drugih državah proizvajalk vodke vedno bolj uporabljali krompir.

V vzhodni Evropi je tradicionalno žito za pridelavo vodke rž, kar ji da mehak, nežen in sladek okus. V vzhodnih državah pa se tradicionalno uporablja pšenica saj je cenejša in na razpolago v ustreznih količinah.

V Ukrajini se za izdelavo vodke že stoletja uporablja krompir. Po stoletja stari recepturi je narejena tudi naša »krompirjevka«. Vodka narejena iz krompirja je nekoliko bolj polnega okusa in telesa kot ostale vodke, ki so destilirane iz raznih žit.

Sam izvor vodke ni natančno določen saj tako Rusija kot Poljska trdita, da sta domovini vodke. Nekateri viri navajajo, da je nastala že v 8. ali 9. stoletju bodisi na Poljskem bodisi v Rusiji. Ne glede na to, kdaj in kje je originalni izvor vodke, je jasno, da je bila v 14. stoletju v Rusiji že prisotna pijača, imenovana vodka. Pijača je bila priljubljena predvsem v Rusiji, na Poljskem in balkanskih državah, po drugi svetovni vojni pa se je poraba hitro povečevala tudi v ZDA in Evropi.

V Rusiji in na Poljskem se vodka uživa nemešano, ohlajeno in zraven predjedi medtem, ko je v ostalih državah zaradi nevtralne barve in okusa priljubljena kot dodatek v različnih mešanih pijačah.

Vodke so včasih aromatizirane z raznimi sestavinami, kot so bivolja trava, limonina lupina, jagode, poper v zrnu in kumina.

Tequila

Tequila, močna in aromatična pijača, ki izvira iz mehiške zvezne države Jalisco, je več kot le sestavina za izdelavo popularnih koktajlov, kot je margarita. Njene korenine segajo v zgodovino in kulturo, ki sta bogati in raznoliki, ter odražata dediščino in tradicijo mehiškega naroda.

Zgodba o tequili se začne v kraju Tequila, ki je dal pijači ime in kjer so modro agavo, iz katere je tequila destilirana, cenili že dolgo pred prihodom Evropejcev. Azteki so iz fermentiranega soka te izjemne rastline pripravljali octli, prednika današnje tequile, kar dokazuje, da je bila pijača del njihovega vsakdana že stoletja preden so na obzorje stopili španski osvajalci.

V 16. stoletju so Španci na novo odkritih tleh opazili potencial fermentiranega soka agave in začeli z destilacijo, s čimer so izboljšali okus in moč pijače. Tako je nastala tequila, kakršno poznamo danes. Markiz Altamire, Don Pedro Sánchez de Tagle, je bil pionir v industriji tequile, saj je okoli leta 1600 zgradil prvo večjo destilarno. Njegova inovacija in podjetništvo sta pripomogla k širitvi proizvodnje tequile in k vzpostavitvi pijače kot pomembnega dela mehiške kulture in gospodarstva.

Tequila je sprva bila pijača brez staranja, podobno kot zgodnji viski. Vendar pa je s prvo ponudbo starane tequile na tržišču leta 1800, v Guadalajari, pijača pridobila novo dimenzijo in kompleksnost okusa, ki jo cenijo ljubitelji žganj po vsem svetu.

Danes je tequila simbol mehiške nacionalne identitete, znana po svojem edinstvenem okusu in tradiciji. Vsaka kapljica tequile nosi v sebi zgodbo o zgodovini, tradiciji in inovacijah, ki so oblikovale to izjemno pijačo. Od skromnih začetkov v predkolumbijskih časih do globalne priljubljenosti, tequila ostaja eden najbolj prepoznavnih in cenjenih izvozov Mehike, ponos njenega naroda in nepogrešljiv del svetovne pijače kulture.

Proces staranja v hrastovih sodih daje žganim pijačam rjavkasto-rumeno barvo, katere odtenek je odvisen od dolžine staranja. Pri tequili pa lahko z dodajanjem omenjenih dodatkov tudi umetno dosežemo zunanji izgled starane tequile. Tako obstaja veliko različnih barvnih različic te pijače, tudi precej različnih okusov.

Vrste tequile:

  • Blanco (tudi silver) – nestarana tequila, brezbarvna.
  • Joven ali oro (tudi gold) – nestarana tequila, ki ji je dodana karamela, fruktoza, glicerin in lesna aroma, da bi se dosegel izgled in okus starane tequile.
  • Reposadotequila starana med dva meseca in enim letom v hrastovih sodih.
  • Añejo (tudi exta-aged ali vintage) – tequila starana med enim in tremi leti v hrastovih sodih.
  • Extra-añejo (tudi ultra-aged ali vintage) – vrsta tequile, starana najmanj tri leta v hrastovih sodih, ustanovljena marca 2006.

Likerji

Likerji so aromatizirane žgane pijače, ki vsebujejo najmanj 15% alkohola in 100g sladkorja na liter. Za likerje se lahko uporabi veliko različnega sadja in zelišč, kateri bo vsak po svoje dodal svojo aromo in okus ter s tem dodano vrednost. Najpogostejša osnova za liker je seveda dobro sadno žganje saj ima najbolj nevtralni okus ter se odlično dopolnjuje z ostalimi okusi. Najbolj znane domače grenčice, ki ne smeta manjkati v domači lekarni, lahko štejemo orehovec in smrekov liker.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Ali ste starejši od 18 let?

Spletna stran vsebuje informacije o alkoholnih pijačah, zato je vstop dovoljen samo polnoletnim osebam.

MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO UŽIVANJE ALKOHOLA LAHKO ŠKODUJE ZDRAVJU!